{"id":934,"date":"2023-02-13T20:10:56","date_gmt":"2023-02-13T20:10:56","guid":{"rendered":"https:\/\/folklorisce.si\/?page_id=934"},"modified":"2024-01-04T10:16:47","modified_gmt":"2024-01-04T10:16:47","slug":"poucevanje-plesa-v-otroskih-folklornih-skupinah","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/folklorisce.si\/?page_id=934","title":{"rendered":"POU\u010cEVANJE PLESA V OTRO\u0160KIH FOLKLORNIH SKUPINAH"},"content":{"rendered":"\n

Pripravila: Nina Ma\u017egon M\u00fcller<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

Plesni pedagog Peter N. Brinso<\/span>n je verjel, da se pou\u010devanje plesa od preostalega pou\u010devanja ne razlikuje po ni\u010demer drugem kot po vsebini. Zato bi morali plesni pedagogi razumeti in upo\u0161tevati, da tudi za pou\u010devanje plesa veljajo splo\u0161na na\u010dela za pou\u010devanje in u\u010denje.<\/strong> \u010ce u\u010ditelji v \u0161olah pou\u010dujejo predvsem spoznavne ve\u0161\u010dine in faktografsko znanje, plesni pedagogi na udele\u017eence u\u010dnega procesa prena\u0161ajo predvsem plesne spretnosti. To psihomotori\u010dno u\u010denje je proces pridobivanja in utrjevanja spretnosti z neposrednim izvajanjem zaznavno-gibalnih aktivnosti.<\/p>\n\n\n\n

Pri pou\u010devanju psihomotori\u010dnih spretnosti in ve\u0161\u010din je v veljavi t. i. pristop od spodaj navzgor <\/strong>(angl. pristop bottom-up)<\/em>, pri katerem se u\u010denci najprej seznanijo z manj\u0161imi in enostavnej\u0161imi elementi, ki jih pod mentorjevim vodstvom postopno zdru\u017eujejo v zahtevnej\u0161e sestavljene dalj\u0161e enote.<\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav vsak pedagog razvije svoj slog pou\u010devanja plesa, psihomotori\u010dno pou\u010devanje obi\u010dajno poteka v TREH FAZAH:<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Prva faza: faza spoznavanja<\/strong>
Prvo fazo je Barica Marenti\u010d Po\u017earnik poimenovala faza spoznavanja<\/em>. Ta faza se lahko imenuje tudi kognitivna faza<\/em>, pri kateri pedagog najprej uporabi metodo demonstracije in plesalcem sam ali z demonstratorjem predstavi novo spretnost \u2013 na primer nov ples, ki ga \u017eeli nau\u010diti. Tako spretnost lahko demonstrira ve\u010dkrat, pri tem sproti razlaga, kaj se dogaja s telesom, med izvajanjem pa usmerja pozornost plesalcev na najpomembnej\u0161e gibe in dogajanja v telesu. Sledi \u010dlenjenje spretnosti, tj. plesa, na manj\u0161e enote. Te ponovno demonstrira in sproti preverja razumevanja plesalcev. Sledi povezovanje manj\u0161ih enot v spretnost, torej v ples. Pri tem lahko izvaja demonstracije plesa ali njegovih delov v po\u010dasnem tempu, da u\u010denci la\u017eje sledijo. Nazadnje u\u010ditelj ponovno demonstrira celotno spretnost s prvotno za\u017eeleno hitrostjo. Fazi spoznavanja sledi faza utrjevanja<\/em> oziroma faza fiksacije<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

Druga faza: faza fiksacije<\/strong>
Pri fazi fiksacije plesalci izvajajo aktivnost, ki jo je v prvi fazi u\u010ditelj demonstriral, izvajajo enoto po enoto ter enote povezujejo med seboj, u\u010ditelj pa medtem opazuje izvajanje gibanja, opozarja na te\u017eavne dele in daje povratne informacije.<\/p>\n\n\n\n

Tretja faza: faza avtomatizacije<\/strong>
V zadnji fazi, fazi avtomatizacije<\/em>, plesalci spretnost izvajajo v celoti. Ple\u0161ejo samostojno, ples pa lahko poljubno ponavljajo in ga posku\u0161ajo po svoje izbolj\u0161ati.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>
\n

Predstavljeni postopek opisuje potek pou\u010devanja tehni\u010dnega izvajanja plesa, ki mu obi\u010dajno sledi \u0161e faza, v kateri tehni\u010dni podobi plesa dodamo interpretacijsko raven plesa, kar pomeni, da posamezen ples osmislimo, mu pripi\u0161emo energijo, s katero ga odple\u0161emo, dodamo zgodbo ali karakter. Gre za pomo\u010d pri iskanju mo\u017enosti do\u017eivljanja plesa. Opisani proces pou\u010devanja plesa upo\u0161teva tudi na\u010dela metode VAK<\/strong>, ki u\u010dence v grobem deli v tri osnovne skupine glede na u\u010dni stil (v<\/strong>izualni, a<\/strong>vditivni, k<\/strong>inesteti\u010dni), ki jim je najbli\u017eji in po katerem najuspe\u0161neje obdelujejo informacije, saj plesalcem hkrati ponudi avditivno-verbalno razlago gibanja, po vizualni poti plesalec spremlja demonstracijo plesa in kinesteti\u010dno tudi sam preizkusi izvajanje gibanja.<\/p>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

Pedagog plesno u\u010dno uro razdeli na tri dele: uvod, osrednji del<\/strong> in zaklju\u010dek<\/strong>. V uvodnem delu \u017eeli u\u010ditelj poleg fizi\u010dne priprave telesa z ogrevanjem usmeriti pozornost u\u010dencev na ples in jih miselno pripraviti na u\u010denje, ki ga na\u010drtuje v osrednjem delu. Raziskovalci s podro\u010dja psihologije spomina so ugotovili, da je proces u\u010denja med u\u010dno uro u\u010dinkovitej\u0161i, \u010de u\u010denec pred za\u010detkom obnovi, kar \u017ee zna, ter \u010de ogrevanje in priprava na ples od njega zahtevata u\u010denje lahkih informacij oziroma v primeru plesne u\u010dne ure lahkih plesnih spretnosti. \u010ce \u017eeli plesni pedagog pove\u010dati uspe\u0161nost u\u010dnih izhodov ure, je priporo\u010dljivo, da v uvodni del plesne ure poleg telesnega ogrevanja vklju\u010di tudi kratko obnovitev nau\u010denega s pretekle plesne ure in uvede enostavne elemente plesnih spretnosti, ki jih namerava pou\u010devati v osrednjem delu plesne ure. V osrednjem delu plesne ure pedagog pou\u010duje nove in s plesalci utrjuje \u017ee usvojene plesne spretnosti, na primer posamezne plesne elemente, plese, rajalne igre ali koreografije. V zaklju\u010dnem delu plesne u\u010dne ure u\u010ditelj poskusi umiriti plesalce, za bla\u017eenje pojava reminiscence pa je koristno, da klju\u010dne novo nau\u010dene spretnosti u\u010ditelj in plesalci obnovijo.<\/p>\n\n\n\n

Poleg pedagogovega pou\u010devanja pa na u\u010denje plesa vpliva \u0161e ve\u010d drugih dejavnikov. U\u010denje plesa bo u\u010dinkovito, \u010de so ugodni tudi notranji<\/em> dejavniki u\u010dencev, ki se delijo na fiziolo\u0161ke<\/strong> in psiholo\u0161ke<\/strong>. Fiziolo\u0161ki dejavniki vklju\u010dujejo telesno zdravje u\u010denca, stanje spo\u010ditosti oziroma utrujenosti u\u010denca, stanje u\u010den\u010devih \u010dutil ter motori\u010dna predznanja. Psiholo\u0161ki dejavniki pa predstavljajo plesal\u010deve kognitivne in spominske sposobnosti, plesno predznanje, u\u010dne stile, razvojno zrelost, osebne lastnosti in motivacijo za u\u010denje plesa. Poleg notranjih dejavnikov na uspe\u0161nost u\u010dnih izhodov vplivajo tudi zunanji oziroma okoljski dejavniki, ki se delijo na fizikalne<\/strong> in socialne<\/strong>. Fizikalni dejavniki so na primer primerno opremljen prostor, v katerem poteka u\u010denje plesa, primerno zvo\u010dno okolje, osvetlitev, temperatura in prezra\u010denost v prostoru med celotnim procesom u\u010denja. Socialni dejavniki pa so na primer pozitivna klima, vklju\u010denost in interakcije znotraj skupine ter \u0161ir\u0161i dru\u017ebeni kontekst, na primer percepcija folklorne dejavnosti v plesal\u010devem doma\u010dem in vrstni\u0161kem okolju.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>
\n

Breda Krofli\u010d in Dora Gobec plesnost opredelita kot plesno sposobnost ustvarjanja sestavin plesa, njihovo zapomnitev in obnavljanje ter izra\u017eanje in sporo\u010danje z gibom. Po Elizabeth R. Hayes ples sestavljajo \u0160TIRI OSNOVNE TEHNIKE GIBANJA<\/strong>, in sicer hoja<\/strong>, pri kateri plesalec prena\u0161a te\u017eo z ene noge na drugo in pri tem ne izgubi stika s tlemi, tek<\/strong>, pri katerem plesalec te\u017eo prena\u0161a z ene noge na drugo in v nekem trenutku nima stika s tlemi, skok na eni nogi brez prenosa te\u017ee<\/strong> in skok s prenosom te\u017ee z ene noge na drugo<\/strong> ali na obe nogi.<\/strong> Te tehnike gibanja so osnovni gradniki plesa, ki naj bi jih plesalec znal nadzorovano izvesti, preden nadaljuje u\u010denje sestavljenih plesnih korakov in njihovih zaporedij. Poleg osnovnih tehnik gibanja je za celostni plesni razvoj nujno tudi razvijanje ritmi\u010dnih sposobnosti<\/strong>, razvoj spaciocepcije, torej zaznavanja in obvladovanja prostora in svojega telesa<\/strong> v tem prostoru, ter zaznavanje in izvajanje dinami\u010dnih prvin<\/strong> gibanja<\/strong>.<\/p>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Udejstvovanje otrok v otro\u0161kih folklornih skupinah kot oblika kakovostnega pre\u017eivljanja prostega \u010dasa<\/strong> ima na njihov razvoj mnogo pozitivnih u\u010dinkov. Med spoznavnimi so pridobivanje novih znanj<\/strong> o ljudskih plesih, rajalnih igrah, pesmih in iz\u0161tevankah ter posledi\u010dno bogatenje besednega zaklada, pridobivanje znanj o obla\u010denju v preteklosti, pedagog pa v ure lahko vklju\u010di tudi posredovanje znanja o \u017eivljenju v preteklosti, obi\u010dajih, igrah in artefaktih. Poleg tega plesalci pri u\u010dnih urah urijo svoj spomin<\/strong> in podalj\u0161ujejo sposobnost usmerjanja pozornosti in u\u010denja<\/strong>. Na podro\u010dju motorike pridobivajo nove motori\u010dne spretnosti<\/strong> in izbolj\u0161ujejo splo\u0161no telesno pripravljenost, koordinacijo in ravnote\u017eje<\/strong>. Na podro\u010dju socialnega razvoja vklju\u010denost v folklorno skupino pomeni krepljenje socialnih vezi<\/strong> z \u017ee znanimi osebami in ustvarjanje novih<\/strong> z neznanimi osebami, sklepanje prijateljstev in oblikovanje vrstni\u0161kih skupin. Za posameznika to pomeni, da se u\u010di delovanja v nedru\u017einski skupnosti<\/strong>, v kateri veljajo druga\u010dna pravila, ki se jim mora posameznik podrediti in sklepati kompromise<\/strong>. Na podro\u010dju \u010dustvenega razvoja pa je ples pomemben dejavnik spodbujanja zaznavanja telesnih ob\u010dutij in \u010dustev<\/strong>. Ob igranju likov in v\u017eivljanju v vlogo nekoga drugega se spodbuja razvoj empatije<\/strong>. Plesne dejavnosti pa nenazadnje pozitivno vplivajo na razvoj telesne samopodobe<\/strong> otroka in mladostnika, in sicer na podlagi ob\u010dutka obvladovanja telesa in odzivov drugih na posameznikovo telo in gibanje.<\/p>\n\n\n\n

Zato je naloga u\u010ditelja, kot jo vidi Julia Buckroyd, ta, da ustvari u\u010dno okolje, v katerem je u\u010denec, torej plesalec, varen, da se soo\u010di s svojim neznanjem in se razvija.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pripravila: Nina Ma\u017egon M\u00fcller Plesni pedagog Peter N. Brinson je verjel, da se pou\u010devanje plesa od preostalega pou\u010devanja ne razlikuje […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-934","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/folklorisce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/934","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/folklorisce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/folklorisce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/folklorisce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/folklorisce.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=934"}],"version-history":[{"count":15,"href":"https:\/\/folklorisce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/934\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1372,"href":"https:\/\/folklorisce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/934\/revisions\/1372"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/folklorisce.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=934"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}