{"id":780,"date":"2022-01-17T20:09:07","date_gmt":"2022-01-17T20:09:07","guid":{"rendered":"https:\/\/folklorisce.si\/?page_id=780"},"modified":"2024-01-03T12:58:46","modified_gmt":"2024-01-03T12:58:46","slug":"vidiki-ucenja","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/folklorisce.si\/?page_id=780","title":{"rendered":"Didaktika u\u010denja plesa"},"content":{"rendered":"\n

DIDAKTI\u010cNI VIDIKI U\u010cENJA LJUDSKEGA PLESA<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pripravila: dr. Nina Novak<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

Ljudsko izro\u010dilo<\/strong> je opredeljeno kot znanje, vedenje, \u017eivljenje naj\u0161ir\u0161ih plasti ljudstva kot sestavine gmotne, dru\u0161tvene in duhovne kulture do konca petdesetih let 20. stoletja oz. kot kultura kme\u010dkega prebivalstva (Knific, 2012). Iz tega izhaja, da v izro\u010dilo sodi tudi \u017eivljenje otrok in s tem otro\u0161ko vedenje, znanje in ve\u0161\u010dine.<\/p>\n\n\n\n

Skozi ples je \u010dlovek izra\u017eal \u010dustva in ob\u010dutja, potrebo po lepem in ustvarjalnem, ter kazal svoje fizi\u010dne in glasbene sposobnosti. Otroci<\/strong> so v preteklosti (in tudi danes) posnemali delo in vsakodnevne navade odraslih (tudi ples), uporabljali razli\u010dne predmete iz svoje okolice in tako ustvarjali tudi svoj glasbeni svet, ki je kasneje prerasel v razli\u010dne enostavne\/preproste plese. Otro\u0161ki ljudski plesi<\/strong> najpogosteje izhajajo iz\u00a0 obrednih plesov in pesmi odraslih, zato so pogosto to rajalne igre in deli koledovanj (Ramov\u0161, 1992). V preteklosti so plesali ob rojstvu in ob smrti, ob prehodu iz enega v drug letni \u010das, plesali so za dobro letino (Zagorc, 2013). Razlika med \u010dlovekom in drugimi \u017eivimi bitji je sposobnost ustvarjanja kulture.<\/p>\n\n\n\n

Otro\u0161ko ljudsko izro\u010dilo<\/strong> najve\u010dkrat zajema ples, pesem in igro. V nadaljevanju se bomo posvetili otro\u0161kemu ljudskemu plesu<\/strong>, s katerim se najpogosteje ukvarjajo otro\u0161ke folklorne skupine<\/strong> (te delujejo v vzgojno-izobra\u017eevalnih zavodih ali kulturnih in drugih dru\u0161tvih). Knific (2012) opredeli ljudske plese kot plese, ki so bili mno\u017ei\u010dno raz\u0161irjeni v dolo\u010denem preteklem obdobju med naj\u0161ir\u0161o plastjo prebivalstva. Ljudski ples se s prehodom v folklorno skupino preoblikuje v folklorni ples, to je v folkloriziran ples, s \u010dimer se ples funkcijsko in oblikovno spremeni (Knific, 2010).<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>
\n

Folklora<\/strong> je znanje ljudstva, ljudska duhovna kultura, \u0161ir\u0161e ljudska kultura nasploh (Knific, 2012). \u010clani folklornih skupin so folklorniki<\/strong>. Folklorne skupine<\/strong> ohranjajo in poustvarjajo ljudske plese, pesmi in igre, pri tem izhajajo iz zapisov ljudskih plesov in pesmi, ki so nastali na osnovi terenskih in drugih raziskav, vendar pa plesi in pesmi otrok niso bili pogosto predmet raziskovanja, zato je o njih manj zapisov kot o plesu in pesmih odraslih. V sodobnem \u010dasu so otro\u0161ko ljudsko izro\u010dilo (plesno in pevsko) podrobneje opisovali Metka Knific, Bojan Knific, Ne\u017eka Lubej, Adriana Gaber\u0161\u010dik, Sa\u0161a Megli\u010d idr.<\/p>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

Razlika med \u010dlovekom in drugimi \u017eivimi bitji je sposobnost kulturnega ustvarjanja. \u010clovek in kultura delujeta vzajemno: \u010dlovek ustvarja kulturo, kultura pa daje \u010dloveku mo\u017enost za njegov razvoj. Kultura se neguje in prena\u0161a iz generacije v generacijo. Ta prenos je treba jemati resno in odgovorno, kar pomeni, da je treba vsebine ljudskega izro\u010dila mlaj\u0161im prena\u0161ati:<\/p>\n\n\n\n

    \n
  • strokovno, tj. na osnovi preverljivih dokazov in ob upo\u0161tevanju njihove razvojne stopnje,<\/li>\n\n\n\n
  • s skrbjo za odnos do izro\u010dila,<\/li>\n\n\n\n
  • z zavedanjem, da je u\u010diteljevo\/mentorjevo poznavanje in obvladovanje izro\u010dila zagotovilo za ustrezen in korekten prenos.\u00a0<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
    <\/div>\n\n\n\n

    OTROCI IN PLES<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    \"\"<\/figure>\n\n\n\n

    Slika 1: Klju\u010dni pojmi opredelitve plesa (povzeto po Zagorc, 2013)<\/em>\u00a0<\/sub><\/p>\n\n\n\n

    U\u010denje gibanja s plesom<\/strong> ima splo\u0161ni humanisti\u010dni pomen<\/strong>, kar pomeni razvoj in spremljanje \u010dustvenega razvoja otrok, spodbujanje ustvarjalnih sposobnosti in razvijanje gibalne u\u010dinkovitosti, ima pa tudi estetski pomen<\/strong>, pri \u010demer je telo sredstvo umetni\u0161kega izra\u017eanja. Potreba po premikanju, ritmu, gibanju in igri je imanentna vsakemu \u017eivemu bitju in vpliva na druge ravni razvoja.\u00a0<\/p>\n\n\n\n

    Ljudski ples<\/strong> je nastal kot psihofizi\u010dna, sociolo\u0161ka in umetni\u0161ka potreba \u010dloveka in je oblikovan s kolektivno zavestjo nekega kraja (Kne\u017eevi\u0107, 2002). Spontani premiki \u0161e niso ples, \u010deprav ka\u017eejo njegove za\u010detke, zares pa lahko o plesu govorimo, ko naravne gibe vodi ritem (Zagorc, 2013). Gib, gibanje je npr. kro\u017eenje z glavo, zibanje z ene na drugo nogo, ko pa gre npr. za po\u010dasno prena\u0161anje noge \u010dez nogo z dolo\u010denim namenom ali u\u010dinkom v dolo\u010denem \u010dasu in z odnosom (do zvoka, do glasbe) in povezanost tega gibanja v ritem z dodano emocionalno, intelektualno in estetsko kvaliteto, pa to lahko ozna\u010dimo kot ples (prav tam). S plesom \u010dlovek izra\u017ea \u010dustva, stanja, potrebe, ki jih je v\u010dasih nemogo\u010de ubesediti ali razlo\u017eiti (Maleti\u0107, 1986).<\/p>\n\n\n\n

    \"\"<\/figure>
    \n

    Ples<\/strong> je govorica telesa, telesna govorica pa je jezik ob\u010dutkov. Ples je tako kot glasba \u00bbmednarodni jezik\u00ab. Pri plesu je telo \u00bbin\u0161trument\u00ab, na katerega plesalec \u00bbigra\u00ab (Zagorc, 2013).<\/p>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n

    <\/div>\n\n\n\n

    Gibanje<\/strong> je otrokova naravna potreba. Kadar ta potreba ni zadovoljena, otrok i\u0161\u010de nadomestilo za gibanje v drugih dra\u017eljajih, kar ima pogosto negativne posledice. Zato je na podro\u010dju gibanja nujen sistemati\u010den pristop<\/strong> pri delu z otroki, ki zajema do\u017eivljanje, spoznavanje, u\u017eivanje v umetnosti in spoznavanje posameznih zvrsti (Zagorc, 2013).<\/p>\n\n\n\n

    <\/div>\n\n\n\n
    \n

    Na osnovi dela mnogih sodobnih ustvarjalcev (Zagorc, 2013 po Duncan, Laban, Wigman, Graham, Vidmar) na podro\u010dju plesne umetnosti so se izoblikovala na\u010dela plesne vzgoje otrok<\/strong>:<\/p>\n\n\n\n

      \n
    • na\u010delo aktivnosti,<\/li>\n\n\n\n
    • na\u010delo interesa,<\/li>\n\n\n\n
    • na\u010delo individualizacije,<\/li>\n\n\n\n
    • na\u010delo ustreznosti razvojni stopnji,<\/li>\n\n\n\n
    • na\u010delo nazornosti in do\u017eivetosti,<\/li>\n\n\n\n
    • na\u010delo \u017eivljenjske in psihi\u010dne bli\u017eine,<\/li>\n\n\n\n
    • na\u010delo postopnosti in sistemati\u010dnosti,<\/li>\n\n\n\n
    • specifi\u010dna na\u010dela plesne vzgoje (naravno gibanje, individualno izra\u017eanje z gibanjem, skupinska dinamika, u\u010denje vlog v majhni skupini, samoupravljanje skupine) (Slika 2).<\/em><\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

      Z upo\u0161tevanjem teh na\u010del lahko vzgojitelj\/u\u010ditelj\/mentor zagotovi kakovostno izvedbo plesnih vaj, kakovostno u\u010denje in usvajanje zastavljenih ciljev, pa tudi odnos do poustvarjalnega izhodi\u0161\u010da \u2013 izro\u010dila.<\/p>\n\n\n\n

      U\u010denje in pou\u010devanje ljudskega plesa sledi enakim na\u010delom.<\/p>\n\n\n\n

      Slika 2: Na\u010dela plesne vzgoje otrok (povzeto po Zagorc, 2013)<\/sub><\/em><\/p>\n<\/div>

      \"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n
      <\/div>\n\n\n\n

      DIDAKTI\u010cNI VIDIKI U\u010cENJA LJUDSKEGA PLESA <\/strong> <\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

      Ob upo\u0161tevanju didakti\u010dnih na\u010del in pristopov<\/strong> lahko sistemati\u010dno in na\u010drtno pristopamo k razvoju poznavanja in razumevanja, pa tudi poustvarjanja ljudskega plesa. Gibanje pred\u0161olskih otrok je bolj ali manj spontano, \u0161olskim otrokom pa s pristopi pomagamo, da se svojega gibanja zavedajo (Bajd, Ferbar, Krnel, Pe\u010dar, 1999). U\u010denci si pridobivajo izku\u0161nje tudi z gibalnimi igrami, razli\u010dnimi elementarnimi oblikami gibanja, glasbenimi in ritmi\u010dnimi igrami. Osrednje vodilo pri u\u010denju ljudskega plesa naj bo upo\u0161tevanje telesno-gibalnih in glasbeno-ritmi\u010dnih zmo\u017enosti otroka. Ustrezno u\u010denje ljudskega plesa omogo\u010da razvijanje koordinacije, ritma in ob\u010dutka za prostor ter sposobnosti za orientacijo. Prav ritem<\/strong> je tisti, ki mu posvetimo najve\u010d \u010dasa. Otrok ga razvija ob igri, iz\u0161tevankah, rajalnih igrah in plesu.<\/p>\n\n\n\n

      <\/div>\n\n\n\n
      \n

      NA\u010cRTOVANJE U\u010cENJA PLESA<\/strong><\/p>\n\n\n\n

      Pred delom z otroki, torej v fazi na\u010drtovanja,<\/strong> mora vzgojitelj\/u\u010ditelj\/mentor:<\/p>\n\n\n\n

        \n
      • prou\u010diti vse vidike\/ elemente ljudskega plesa<\/strong> (pregledati razpolo\u017eljive vire o plesu, prou\u010diti izvor plesa, okoli\u0161\u010dine nastanka plesa in pokrajinsko umestitev, presoditi zahtevnost plesa z vidika strukture in ritmi\u010dne sestave ter vrsto plesa \u2013 parni, skupinski, individualni, ter prou\u010diti glasbeno spremljavo),<\/li>\n\n\n\n
      • sam dobro obvladati ples<\/strong> in<\/li>\n\n\n\n
      • razgraditi ples in ga prilagoditi predznanju in naravi u\u010denja otrok<\/strong> (didakti\u010dni vidiki u\u010denja plesa in zagotavljanje upo\u0161tevanja na\u010del plesne vzgoje).<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

        Ko so ti trije pogoji izpolnjeni, se v proces u\u010denja plesa <\/strong>vklju\u010di otroke.<\/p>\n\n\n\n

        <\/div>\n\n\n\n

        PROCES U\u010cENJA PLESA<\/strong><\/p>\n\n\n\n

        Ples otrokom pribli\u017eamo na zanimiv na\u010din, primerno otrokovi starosti. Pomembne so okoli\u0161\u010dine, v katerih otrokom predstavimo ljudski ples, pri \u010demer ima vzgojitelj\/u\u010ditelj\/mentor ve\u010d mo\u017enosti, npr.:<\/p>\n\n\n\n

          \n
        • ljudski ples predstavi ob poslu\u0161anju ljudske melodije,<\/li>\n\n\n\n
        • ljudski ples predstavi kot spontano improvizacijo gibanja,<\/li>\n\n\n\n
        • udarjanje ritma s ploskanjem ob poslu\u0161anju ljudske pesmi,<\/li>\n\n\n\n
        • tek, hoja, poskoki pri drugih gibalnih nalogah,<\/li>\n\n\n\n
        • ob spoznavanju \u0161ege ali praznika se uvede tudi ljudski ples.\u00a0<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

          Slika 3: Postopnost u\u010denja ljudskega plesa<\/sub><\/em><\/p>\n<\/div>

          \"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n
          <\/div>\n\n\n\n

          Postopek u\u010denja ljudskega plesa otrok gre skozi vnaprej na\u010drtovane faze. Sprva se posvetimo pripravi na ples in uvajanju v ples.<\/strong> Govorimo o razvijanju t. i. plesnosti otrok.<\/strong> Zagorc (2013) predlaga ve\u010d sklopov dejavnosti, ki jih izvaja vzgojitelj\/u\u010ditelj\/mentor (po Zagorc, 2013; Otrin, 2008).<\/p>\n\n\n\n

          <\/div>\n\n\n\n

          DEJAVNOSTI<\/strong><\/p>\n\n\n\n

            \n
          1. Harmonizacija skupine<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n

            Primeri dejavnosti: \u017eiva ogledala, sence, stroji, akcija, domine, pozdravi, oblikovanje likov, kola \u2026<\/p>\n\n\n\n

            b. Slu\u0161na koncentracija in razvijanje ob\u010dutka za ritem<\/strong><\/p>\n\n\n\n

            Primeri dejavnosti: ponavljanje ritmi\u010dnih vzorcev po na\u010delu poslu\u0161amo in hkrati izvajamo ritmi\u010dno hojo in gestikulacijo rok\u2026<\/p>\n\n\n\n

            \"\"<\/figure>
            \n
            \n
            \n

            Vaje za enakomernost dobe (Zagorc, 2013)<\/strong><\/p>\n\n\n\n

            Navodila za korakanje ob \u0161tetju in kasneje ob glasbi: <\/p>\n\n\n\n

              \n
            • roke naprej \u2013 korakamo naprej,<\/li>\n\n\n\n
            • roke nazaj \u2013 korakamo ritensko,<\/li>\n\n\n\n
            • roke dvignjene navzgor \u2013 korakamo in ploskamo na mestu,<\/li>\n\n\n\n
            • vrtenje dlani \u2013 korakamo na mestu in se vrtimo okoli svoje osi<\/li>\n<\/ul>\n<\/div><\/div>\n<\/div><\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
              <\/div>\n\n\n\n

              c. Obvladovanje prostora in orientacija lastnega telesa v prostoru<\/strong><\/p>\n\n\n\n

              Primeri dejavnosti: gibanje z zaprtimi o\u010dmi, zavijanje lastne spirale, vaje v slalomu, osmici \u2026<\/p>\n\n\n\n

              \"\"<\/figure>
              \n

              Vaje za obvladovanje prostora (Zagorc, 2013)<\/strong> <\/p>\n\n\n\n

                \n
              • PREPAD \u2013 tekanje po diagonali in hitro ustavljanje ob plosku, <\/li>\n\n\n\n
              • ZAPRTE O\u010cI in hoja po navodilih voditelja (naprej, nazaj, obrat, levo, desno, poskok, po prstih, na peti), <\/li>\n\n\n\n
              • ZAVIJANJE LASTNE SPIRALE v gibanju, <\/li>\n\n\n\n
              • VAJE V SLALOMU (posameznik, ki mu sledi naslednji; slalom z obkro\u017eenjem; spreminjanje gibanja \u2013 ritensko, v po\u010depu, <\/li>\n\n\n\n
              • KOLONA PO 8 Z MENJAVO MEST,OSMICA \u2013 tek samo enega plesalca, hoja vseh, tek vseh in sre\u010devanje v kri\u017ei\u0161\u010du po na\u010delu zadrge.<\/li>\n<\/ul>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
                <\/div>\n\n\n\n

                d. Ozave\u0161\u010danje lastnega telesa<\/strong><\/p>\n\n\n\n

                Primeri dejavnosti: hoje, teki, premiki, fokusiranje, bum \u2026<\/p>\n\n\n\n

                \"\"<\/figure>
                \n

                BUM – Vaja za razvoj refleksov (Iko Otrin, La la bum, 2008) <\/strong><\/p>\n\n\n\n

                Plesalec sredi kroga \u201estrelja\u201c z roko. \u010ce ustreli navzdol, pod noge, mora ustreljeni soplesalec odsko\u010diti v zrak. \u010ce ustreli nad glavo, mora soplesalec po\u010depniti. \u010ce strelja v trebuh mora soplesalec odsko\u010diti. Skratka, mora se zelo hitro umakniti \u201eizstrelku). Sledi delo v krogu ali v parih.<\/p>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n

                <\/div>\n\n\n\n

                e. Telesno izra\u017eanje razli\u010dnih razpolo\u017eenj in \u010dustev v povezavi z glasbo<\/strong><\/p>\n\n\n\n

                Primeri dejavnosti: po\u010dutje \u2013 ples po krogu.<\/p>\n\n\n\n

                f. Metode spro\u0161\u010danja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

                Primeri dejavnosti: bansi, skriti prsti \u2026<\/p>\n\n\n\n

                \"\"<\/figure>\n\n\n\n
                <\/div>\n\n\n\n

                Pred u\u010denjem plesa je treba narediti \u010dim ve\u010d vaj<\/strong> za razvijanje plesnosti in ritma. Priporo\u010da se, da so te vaje stalnica<\/strong> pri pouku, saj vplivajo na koordinacijo, obvladovanje telesa, ritem in odzivnost. Pri tem je ritem<\/strong> tisti del, ki ga je treba posebej razvijati. D. Rajtmajer (1995) ritem opredeli kot sinonim za gibanje, saj je ritem osnovni in skupni regulator \u010dlovekovega izra\u017eanja preko gibanja, govora in glasbe.<\/p>\n\n\n\n

                Kadar u\u010ditelj izbira ples, ki se ga bodo u\u010denci u\u010dili, naj ima v mislih starost otrok, zahtevnost in kompleksnost plesa ter lastno poznavanje plesa. <\/p>\n\n\n\n

                \"\"<\/figure>
                \n
                \n

                Kriteriji za izbiro plesa so:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

                  \n
                • preprosta melodija z besedilom za pevsko izvajanje ljudske pesmi ob plesanjup,<\/li>\n\n\n\n
                • primeren tempo izvajanja plesov (ne prehiter) in<\/li>\n\n\n\n
                • poenostavljanje plesnih gibov (Breznik, 2006).<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
                  <\/div>\n\n\n\n

                  U\u010denje plesa zahteva postopnost, in sicer:<\/strong><\/p>\n\n\n\n

                    \n
                  • prilagoditev plesa zmo\u017enostim in predznanju skupine otrok,<\/li>\n\n\n\n
                  • obvladovanje dolo\u010denega elementa plesa (korakov, gibov),<\/li>\n\n\n\n
                  • postopno urjenje plesnih elementov,<\/li>\n\n\n\n
                  • estetsko oblikovanje gibov,<\/li>\n\n\n\n
                  • usklajevanje s skupino,<\/li>\n\n\n\n
                  • izogibanje drilu in uniformiranju (poenotenje plesnih korakov in gibov s pretiranim ponavljanjem),<\/li>\n\n\n\n
                  • minimaliziranje posnemanja in spodbujanje individualnega plesnega izra\u017eanja in interpretacije (Kne\u017eevi\u010d, 2005).<\/li>\n<\/ul>\n<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
                    <\/div>\n\n\n\n

                    Neposredno u\u010denje plesa ima svoje didakti\u010dne korake, ki smo jih priredili po Zagorc (2013).<\/p>\n\n\n\n

                    \n
                    \n

                    1. Otroci najprej samo poslu\u0161ajo <\/strong>ritmi\u010dni vzorec in sku\u0161ajo za\u010dutiti ritem.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

                    2. Nato se odzovejo z rokami<\/strong> (ploskajo, tleskajo, tol\u010dejo).<\/p>\n\n\n\n

                    3. Ritem ponazorijo z gibanjem na mestu.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

                    4. Ritem ponazorijo z gibanjem po prostoru v smeri naprej.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

                    5. Gibati se za\u010dnejo v razli\u010dnih smereh.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

                    7. Vklju\u010ditev glasbene spremljave.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

                    8. Gibljejo se skupaj s soplesalcem\/soplesalko ali s skupino.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

                    9. Dodajamo \u0161e druge elemente in ustvarjamo <\/strong>z njimi.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>

                    \"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n
                    <\/div>\n\n\n\n
                    \"\"<\/figure>
                    \n

                    V vseh fazah u\u010denja naj vzgojitelj\/u\u010ditelj\/mentor:<\/p>\n\n\n\n

                      \n
                    • spremlja otroke lastnim gibom,<\/li>\n\n\n\n
                    • podaja povratno informacijo tako, da pravilno prika\u017ee in popravi tehniko korakov,<\/li>\n\n\n\n
                    • daje ritem s ploskanjem in \u0161tetjem,<\/li>\n\n\n\n
                    • spremlja odzive otrok.<\/li>\n<\/ul>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
                      <\/div>\n\n\n\n

                      U\u010denje ljudskega plesa in plesnih korakov se najpogosteje izvaja po metodi ponavljanja in demonstracije<\/strong>. Demonstraciji celotnega plesa sledi postopno u\u010denje. Plesa se otroci sprva u\u010dijo individualno (ne v paru). Po individualnem u\u010denju sledi u\u010denje plesa v paru.\u00a0 Ponavljanju korakov in plesnih elementov sledi povezava le-teh v koreografijo. <\/p>\n\n\n\n

                      Kljub vajam za plesnost in postopnosti u\u010denja pa je treba ljudski ples za u\u010denje otrok prilagajati zmo\u017enostim otrok<\/strong>. Slovenski ljudski ples je lahko sestavljen iz gibanja na mestu, po prostoru, teka, hoje (menjalni, kri\u017eni korak), skokov, potrkov, hopsanja, posameznih obratov in obratov v paru, menjave smeri, vrtenja ali vrtenic ipd. Poleg tega je pomembna \u0161e dr\u017ea lastnega telesa in stik s soplesalcem ali skupino. Vse to so za razli\u010dne starostne skupine otrok zahtevne prvine, zato to gibanje poenostavimo. <\/p>\n\n\n\n

                      Vzgojitelj\/u\u010ditelj\/mentor ima pri tem ve\u010d mo\u017enosti, ki jih prikazuje spodnja preglednica (Novak, Lubej, Kmetec, 2021).<\/p>\n\n\n\n

                      OBLIKA\u00a0 GIBANJA <\/strong>\u2013 element plesa<\/td>MO\u017dNOSTI POENOSTAVITVE<\/strong><\/td><\/tr>
                      Hopsanje<\/strong><\/td>Hopsanje lahko spremenimo v: tek,hojo. Oboje lahko poteka na mestu ali po prostoru.<\/td><\/tr>
                      Dr\u017ea<\/strong><\/td>Obi\u010dajno zaprto plesno dr\u017eo lahko spremenimo tako, da se u\u010denci dr\u017eijo spredaj za spu\u0161\u010deni roki.<\/td><\/tr>
                      Obrati v paru<\/strong><\/td>U\u010denca se v trenutku obrata spustita in naredita vsak svoj obrat (posami\u010den). Za mlaj\u0161e u\u010dence je mo\u017ena prilagoditev tudi ta, da u\u010denec namesto obrata hodi na mestu (naredi enako \u0161tevilo korakov, kot jih ima obrat).<\/td><\/tr>
                      Menjalni korak<\/strong><\/td>Namesto menjalnega koraka lahko u\u010denec hodi brez menjave noge.<\/td><\/tr>
                      Menjava smeri<\/strong><\/td>Menjavo smeri med hojo ali tekom lahko prilagodimo tako, da u\u010denci ne menjajo smeri, pa\u010d pa hodijo le naprej ali nazaj, mlaj\u0161i u\u010denci pa lahko hodijo na mestu.<\/td><\/tr>
                      Vrtenice<\/strong><\/td>U\u010denci celo vrtenico izvedejo v eno smer.<\/td><\/tr>
                      Potrki<\/strong><\/td>Namesto ve\u010djega \u0161tevila zaporednih hitrih potrkov u\u010denci naredijo manj potrkov.<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

                      V procesu u\u010denja ljudskega plesa je treba posebno pozornost nameniti fazi utrjevanja<\/strong>. Gre za fazo, ko otroci ples \u017ee gibalno in ritmi\u010dno obvladujejo. Obi\u010dajno utrjevanje zajema tudi postavljanje odrske postavitve<\/strong> (koreografije). Pri utrjevanju je klju\u010dnega pomena, da u\u010ditelj skrbi za ustrezno povratno informacijo otrokom ter korektno popravljanje vrzeli v izvajanju. Da bi se izognili t. i. drilu, ki lahko vpliva na nemotiviranost u\u010dencev, lahko utrjevanje izvajamo z razli\u010dnimi oblikami<\/strong> in prilagajamo okoli\u0161\u010dinam plesa<\/strong>, npr. utrjevanje s spremembo prostora, izvajanje z menjavo pozicij, ples na razli\u010dnih prizori\u0161\u010dih, izvajanje plesa neke druge pozicije, utrjevanje ob spremenjeni spremljavi (glasbeno spremljavo zamenjamo s pevsko).<\/p>\n\n\n\n

                      Povezovanje in izpopolnjevanje plesnih gibov ter povezovanje z glasbo vklju\u010duje tudi gibalno izraznost<\/strong>, kar spodbuja ustvarjalno plesno izra\u017eanje otrok<\/strong>. Ples ob glasbi se nadaljuje v ples v najrazli\u010dnej\u0161ih formacijah in oblikah. Nekatere plesne elemente lahko izvajamo s pripomo\u010dki, kot so palice, zvon\u010dki, trakovi, naravni materiali ipd.<\/p>\n\n\n\n

                      Otroci naj imajo prilo\u017enost biti v vlogi obiskovalcev prireditve<\/strong>, na kateri nastopa folklorna skupina, obenem pa naj imajo prilo\u017enost reflektirati in vrednotiti videno in sli\u0161ano<\/strong>. Cilj vseh plesnih dejavnosti, ki so povezane z ljudskim plesom, mora biti tudi vzpostavitev odnosa do izro\u010dila<\/strong>. Vklju\u010denost otrok v vse faze u\u010denja in upo\u0161tevanje njihovih idej<\/strong> naj ne umanjka v procesu u\u010denja. Spodbujanje ustvarjalnosti <\/strong>(raziskovanje in improvizacija giba) naj bo v fazi utrjevanja pomemben vidik, saj uporaba \u017ee pridobljenega znanja (poznavanje plesa) na nov na\u010din spodbudi otroka k vztrajanju, povezovanju in krepitvi motiviranosti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

                      DIDAKTI\u010cNI VIDIKI U\u010cENJA LJUDSKEGA PLESA Pripravila: dr. Nina Novak Ljudsko izro\u010dilo je opredeljeno kot znanje, vedenje, \u017eivljenje naj\u0161ir\u0161ih plasti ljudstva […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-templates\/full-width.php","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-780","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/folklorisce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/780","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/folklorisce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/folklorisce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/folklorisce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/folklorisce.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=780"}],"version-history":[{"count":31,"href":"https:\/\/folklorisce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/780\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1232,"href":"https:\/\/folklorisce.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/780\/revisions\/1232"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/folklorisce.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=780"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}